Talno gretje pri nizkoenergetskih in pasivnih hišah
Nizkoenergetske in pasivne hiše – Talno gretje DA ali NE ?
Zadnje čase je nekaj naših strank utemeljevalo izbiro talnega gretja s tem, da želijo hoditi po toplem.
Ker je to očitno tako zelo prepričljiv argument v prid talnemu gretju, da so se ljudje zato pripravljeni odreči vsem nespornim prednostim toplozračnega gretja, je potrebno navesti nekaj fizikalnih dejstev in si zadevo nekoliko podrobneje ogledati.
Recimo, da imamo v hiši, kjer je znotraj 21°C, na neizoliranih hladnih tleh leseno in keramično oblogo.
Seveda bodo lesena tla toplejša, saj je les izolator, keramika pa ne, torej bo na površini lesa nekoliko višja temperatura. Še vedno pa bosta obe oblogi zelo hladni – recimo 10-12°C.
V starejših hišah, kjer so talne izolacije slabše in je tudi vdor hladnega zraka skozi reže pri vratih in oknih velik (hladen zrak se razporedi pri tleh), je situacija precej podobna. Kot idealna rešitev se kaže talno gretje, s katerim lahko temperaturo tal močno dvignemo, moramo pa zato uporabiti keramiko ali kamen.
Izkušnje so pokazale, da so tla toplejša od 28°C zdravju škodljiva, zato je temperatura tal danes omejena na max. 26°C.
Pri tej temperaturi lahko hišo ogrevamo tudi pri zelo nizkih zunanjih temperaturah, če seveda transmisijske izgube hiše niso večje od 70 W/m2, sicer tudi talno gretje ni več primerna rešitev.
Jasno je tudi, da bomo morali ob višjih zunanjih temperaturah tla manj greti (na cca. 22°C), sicer bo v hiši prevroče.
Višje temperature tal imamo lahko le v kopalnicah, kjer zahtevamo oz. so zaželjene tudi višje prostorske temperature (kot v termalnih kopališčih!).
Če v taki hiši primerjamo lesena tla ali talno ogrevana keramična tla, so seveda ogrevana tla prijetnejša.
Poglejmo sedaj situacijo v sodobni nizkoenergijski ali pasivni hiši, kjer tla proti zemlji močno izoliramo, preprečimo toplotne mostove pri temeljih, poskrbimo, da bodo gradbeni detajli pri oknih in vratih skrbno obdelani, da ne bo prišlo do nekontroliranega vdora hladnega zraka itd.
V tem primeru tla – keramična ali lesena – praktično prevzamejo temperaturo prostora.
Katera tla so v tem primeru toplejša, lesena ali keramična?
Fizikalno sta obe oblogi enako topli, vendar pa je občutek na lesenih toplejši. Zakaj?
Če se s prstom dotaknemo kosa sicer hladnega stiropora, imamo občutek, da je topel. Stiropor je močan izolator in ob dotiku začutimo lastno toploto. Zato nam je tudi na sedežnicah, ki so obložene z izolacijskim materialom prijetno toplo v zadnjo plat, čeprav se je sedež še pred nekaj sekundami pozibaval mrzlem vetru.
Podobno je v hiši. Recimo, da je razlika v temperaturi med našimi golimi nogami in tlemi 15°C, torej naj bi imela tla okoli 21°C.
Če z golo nogo stopimo na ploščico, dobimo občutek, da je hladna, ker je keramika dober prevodnik in nam v hipu odvede toploto s podplata.
Les je nasprotno dober izolator, zato odvede manj toplote in del se je tako zadrži na stiku med lesom in podplatom. Občutek je zato toplejši. Na volneni preprogi je ta občutek še toplejši.
Ne rečemo torej zastonj:«Lesena tla delujejo toplo, kamnita hladno«.
Iz razlogov, ki smo jih navedli, v nizkoenergijskih in pasivnih hišah na začetku navedena zahteva po »toplih tleh« pade in talno gretje izgubi ves smisel.
To še posebno velja za toplotno nizkoakumulativne hiše (montažna gradnja), kjer so spremembe temperature navzgor zaradi notranjih (kamin, razsvetljava, likanje, obiski ..) in zunanjih toplotnih (sonce) dobitkov precejšnje in hitre.
V takih hišah je toplotnih dobitkov hitro preveč.
Talno gretje je regulacijsko togo in na te spremembe ne uspe reagirati.
Smisel nizkoenergijske oz. pasivne gradnje je poleg tega, da imamo čim manj toplotnih izgub, tudi v koriščenju pasivnih energij (sonce, kamin, notranji izvori …), za to pa rabimo ustrezen in učinkovit sistem.
Toplozračno ogrevanje v povezavi s prezračevanjem z visoko stopnjo rekuperacije energije se kaže kot pravo orodje za to. Trenutno je to najkompleksnejši način upravljanja z mikroklimo v hiši, z našim sistemom dostopen tudi širšemu krogu graditeljev.
Stane Tomc, univ.dipl.ing.
<< Nazaj